Znamenitosti mesta

Cerkev Marije Brezmadežne leži pod škofjeloškim gradom in je z njim tudi povezana. Zgrajena je bila leta 1358, današnjo baročno podobo pa je dobila po požaru leta 1669. V notranjosti si lahko ogledate dragocene nagrobnike, kamnito baročno prižnico, na fasadi pa relief križanja.Ob reformah leta 1782 je bil samostan klaris, ki je deloval v sklopu cerkve, razpuščen, prevzele pa so ga uršulinke, ki so v gradu odprle dekliško šolo.

Zgraditi ga je dal škof Leopold sredi 14. stol. Usoda je hotela, da je ta isti škof med jahanjem po mostu brez ograje, s splašenim konjem vred padel čez most in utonil. Most je bil zgrajen iz rezanega kamna v polkrožni obliki. Leta 1888 so ga obnovili in opremili z železno ograjo, sredi nje pa postavili kip sv. Janeza Nepomuka z loškim grbom na podstavku. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let je Kapucinski most eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom.
 

Je meščanski dvorec, ki je sestavljena iz treh poslopij. Hiša je bila prenovljena po potresu leta 1511 v gotskem slogu z nekaj renesančnimi elementi. Prenovo dokazuje tudi letnica 1529 na konzolnem pomolu s
kamnito bradato glavo in kranjskim grbom. Ob restavriranju zunanjosti so se pokazale tudi freske srednjeveškega vojščaka in sv. Krištofa ter drugi okraski iz 16. stol. V gostilno nad slaščičarno je rad zahajal tudi slikar-impresionist Ivan Grohar, ki je od tod naslikal znamenito “Loko v snegu”.
  

Šentjakobska cerkev je poznogotska dvoranska stavba, zgrajena leta 1471 na temeljih vsaj dvesto let stare manjše cerkve. Podporni osmerokotni stebri jo delijo v tri enako visoke ladje z zvezdastim obokom. Rebraste loke povezujejo številni sklepniki, na katerih so reliefi cehovskih in oltarnih patronov. Po potresu so pozidali novi prezbiterij in mogočen zvonik leta 1532. Od dragocenosti je treba omeniti renesančni oltar sv. Katarine iz črnega marmorja iz leta 1694, slike Kristusa na Oljski gori iz konca 17. stol.… Po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika so preuredili notranjost cerkve, oltarje in lestence.
 

O mestni šoli za dečke pričajo listine že iz leta 1271, za deklice pa so imele šolo klarise v 14 stol. Vendar pa je imela Škofja Loka vsaj od leta 1538 šolsko poslopje v bližini cerkve sv. Jakoba. Leta 1627 je starološki graščak Mihael Papler podaril šoli stavbo poleg župne cerkve, o čemer priča še danes na pročelje vzidana kamnita plošča.
 

Je ena najbolj častitljivih starin v mestu. V prvotni obliki je stala že pred potresom leta 1511. Po ukazu škofa Filipa je bila temeljito obnovljena, kar lahko preberemo na poznogotski, renesančno oblikovani reliefni plošči s škofovim grbom, ki je vzidana na fasadi kašče. Poleg gradu je bila kašča najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Upravljal jo je poseben škofov uradnik - kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja.Danes je v kašči stalna galerija akademskega slikarja Franca Miheliča, v kleti pa dobra pivnica in vinoteka.
 

 
Nekdanjo ubožnico je ustanovil župnik Nikolaj Škofic leta 1547, da bi v njej stanovali mestni reveži in pohabljenci. V požaru, ki je leta 1698 uničil ves Lontrg, je zgorel tudi Špital. O tem govori votivna slika Škofje Loke, ki jo hrani Loški muzej. Špital so nato leta 1720 obnovili. Stavba ima gotska vežna in dvoriščna vrata.V sklopu Špitala je cerkev, sezidana leta 1710. Je preprosto baročna, z bogatim notranjim okrasjem.
  

Stanovanjska in trgovska hiša iz 16. stol. je s svojim nadstropnim stolpičastim pomolom arhitektonsko zaključevala glavni, širši del Mestnega trga in ga ločila od prehodnega južnega. Danes je v njej uprava
mesta.
  

Baročno znamenje s tremi kipi, ki ga je mesto dalo postaviti leta 1751 v zahvalo za odvrnitev od kuge in ognja. Podstavek v obliki oltarja in steber z jonskim kapitelom sta izdelana iz loškega konglomerata. Med drevesi stoji kamniti vodnjak, ki so ga postavili leta 1883. Izdelan je v obliki kvadratne prizme z dvema školjkama ter dodanim okrasnim vrčem in mestnim grbom.
  

Pilastri in dvobarvna fasada dokazujejo, da je bilo združeno iz dveh hiš, prezidanih med leti 1740 do 1760. Zunaj je zidana renesančna plošča z grbom bogatega in vplivnega meščana Volbenka Schwarza. Iz plošče se da razbrati, da je ustanovil beneficij sv. Trojice in v svoji hiši leta 1513 zgradil kapelo. Vhodni portal je sestavljen iz kamnov, veža je križno obokana, stopnišče pa je obdano z baročno kovano
mrežo.